Zapri
banner
(0) izdelkov
V nakupovalni košarici nimate izdelkov
Vse kategorije
    Filters
    Preferences
    Iskanje

    Celjski grad velja za največjo utrdbo na slovenskem ozemlju

    Celjski grad velja za največjo utrdbo na slovenskem ozemlju

    Celje velja za enega od mest, kjer najdemo največ ostankov iz srednjega veka. Do leta 1440 je veljalo za središče Savinjske mejne grofije. Največ posesti skupaj s Celjem so imeli takrat v posesti Koroški krški grofje. Najbolj vplivna rodbina na tem ozemlju pa je bila rodbina grofov Celjskih.

    Članek je povzet s portala Lepote Slovenije, katerega je zasnoval Tomaž Gorec.

    Celjski grad je eden izmed najbolj znanih gradov v Sloveniji. Leži visoko nad Celjem. Današnja podoba gradu je bila zgrajena v drugi polovici 12. stoletja. Postavili so ga Vovbržani, grofje s Koroške. Poleg Celjskega gradu so imeli v rokah celotno Celje z okolico do njihovega izumrtja leta 1322. Po njihovem izumrtju je Celjski grad prišel pod oblast njihovih dedičev, Žovneških grofov, kasneje Celjskih grofov.

    Območje Celja je doseglo svoj vrhunec v 13. stoletju, pod oblastjo Vovbržanov, v 14. in 15. stoletju pa je veljalo za eno izmed najpomembnejših območij v Srednji Evropi.

    Žovneški grofje so nato poskrbeli za razvoj Celja. Leta 1341 je nemški cesar Ludvik Bavarski Žovneške povzdignil v grofe Celjske, ti pa so nato s porokami skrbeli za širitev svoje posesti in bogastva. Hčere so poročali s potomci pomembnih vladarskih rodbin v Srednji Evropi in na Balkanu. Na primer Barbara Celjska, hči grofa Hermana II. je stopila v zakon z nemškim cesarjem ter ogrskim in češkim kraljem Sigismundom Luksemburškim.

    V zadnjem obdobju grofov Celjskih, ko so ti počasi že izumirali, torej v času Friderika II. in Ulrika, so morali svojo moč pokazati proti enako močnim Habsburžanom. Leta 1443 so se zato spopadli v habsburško-celjski vojni, kjer so Celjski ostali državni knezi, s Habsburžani pa so sklenili državno pogodbo.

    Zadnji izmed grofov Celjskih je bil Ulrik Celjski. Največji nasprotniki grofov Celjskih, ogrski Hunjadijevci, so ga ubili. Na njegovem pogrebu je nekdo rekel znameniti stavek, ki ga poznamo še danes: »Danes grofje Celjski in nikdar več.«

    Celjski grad

    Po izumrtju grofov Celjskih je Celjski grad postal deželnoknežja lastnina. Leta 1515 so ga v kmečkem uporu opustošili kmetje, v 17. stoletju pa je začel propadati. Prizadevanje za obnovo se je začelo leta 1882 po ustanovitvi Muzejskega društva.

    Celjski grad je omenjen v številnih legendah in mitih, ki krožijo v ustnem izročilu. Najbolj znana legenda govori o ljubezni med Veroniko in Friderikom.

    Legenda govori o Veroniki Deseniški in Frideriku. Friderik II. je bil sin Hermana II. in poročen z ženo Elizabeto Frankopansko. Nekega dne na cerkveni slovesnosti v samostanu Uršulink zagleda Veroniko in se vanjo na smrt zaljubi. Bila je lepa in pametna, vendar revna. Bila je spletična Friderikove žene. Oba sta se zaljubila, vendar ko je Veronika izvedela, da je Friderik poročen, je želela zvezo prekiniti. Friderik se ni vdal in še naprej sta se dobivala. Ko se je njuna zveza razkrila, je temu nasprotoval Friderikov oče in njegova žena. Elizabeta na skrivaj Veroniko pošlje v samostan za redovnico. Ko Friderik to izve, v svoji opitosti zabode ženo. Tega se kesa, zato je oproščen krivde. Veronika se je morala spričo njegovega dejanja skrivati. Dobili so jo na obisku pri njenem očetu in jo obtožili čarovništva. Ker se je kesala, je bila tudi ona oproščena. Nato sta se Friderik in Veronika končno poročila. Čez eno leto je Frideriku pisal oče, da ga potrebuje v boju. Ta mu je veselo priskočil na pomoč in mislil, da gre za spravo, šlo pa je za past, saj ga je oče zaprl v stolp lakote, ki se danes imenuje Friderikov stolp, nosečo Veroniko pa so utopili.

    Celjski grad je odprt vsak dan v letu. Obiščete ga lahko:

    - januarja in decembra: 10.00–16.00
    - februarja in novembra: 9.00–17.00
    - marca in oktobra: 9.00–18.00
    - aprila: 9.00–19.00
    - maja in septembra: 9.00–20.00
    - junija, julija in avgusta: 9.00–21.00

    Vstopnina:

    - odrasli: 4 €
    - otroci od 7.–15. leta : 1 €
    - brezplačno otroci do 6. leta in brezposelni z dokazilom, ki ni starejše od enega meseca

    Celjski grad čez poletje ponuja različna doživetja, kot so prireditev za noč čarovnic, delavnice za vse tiste, ki radi slikate, gledališke predstave, gostijo pa tudi številne pevce in glasbene skupine, ki popestrijo kakšen večer na gradu.

    Poleg vseh prireditev, ki se odvijajo na Starem gradu, pa vsako leto podelijo tudi nagrado Veronika. Ta je dobila ime po Veroniki Deseniški in njeni znani legendi, nagrado pa se podeljuje za najboljšo napisano pesniško zbirko.

    Celjski grad predstavlja eno izmed dobro znanih turističnih točk, saj ga na leto obišče okoli 60.000 ljudi. Poleg ogleda Friderikovega stolpa si lahko ogledate še razstave, staro tiskarno, na robu pa se vam odpre razgled na mesto Celje in reko Savinjo. Če si želite vodenega ogleda, vas lahko popeljejo po gradu. Ogled traja 45 minut. V samem gradu pa se nahaja tudi kavarna Veronika, tako da se lahko sprostite ob uživanju kave, otroci pa lahko zunaj raziskujejo Celjski grad.

    Foto: Boris Vrabec in Domen Rudolf

     
    Napišite komentar...