Zapri
banner
(0) izdelkov
V nakupovalni košarici nimate izdelkov
Vse kategorije
    Filters
    Preferences
    Iskanje

    Ureditev zelenice – kako jo kositi, zalivati in vzdrževati?

    Ureditev zelenice – kako jo kositi, zalivati in vzdrževati?

    Čeprav nam je pogled na zelenico pred hišo skoraj samoumeven, je ustrezno vzdrževanje trate dejansko eno zahtevnejših opravil. Če želimo imeti urejeno in negovano trato, moramo zanjo skrbeti skozi vse leto. V pomladnih dneh, ko postaja vreme zopet ugodnejše za zelenico, je idealen čas, da se lotimo konkretnejše nege, če tega nismo storili že jeseni.

    Običajno je zelenica enotna in samostojna površina, a kombinirana z ostalo ureditvijo vrta. Zaslediti je tudi geometrijsko ureditev zelenice, vendar smo v našem okolju precej bolj navajeni trat brez striktnih linij, ki vrt poživijo in okolico hiše spremenijo v prijeten in sproščujoč ambient.

    Trato lahko popestrimo s posameznimi grmički, gredami s trajnicami, manjšimi kipi, vodnjakom ipd. Pazimo, da z dodatki ne pretiravamo, saj lahko trata, ki je sicer nevtralna, hitro postane zasičena ter še zahtevnejša za vzdrževanje.

    Kako pripraviti tla za novo zelenico?

    Tla, ki so najprimernejša za lepo zelenico, morajo omogočati razvoj globokih koreninskih sistemov trav – 25 do 40 cm odcedne peščene ilovke. PH zemlje mora biti med 5,5 in 7.

    Če tla pripravljamo povsem na novo, najprej odstranimo vse korenine dreves in grmov, štore, travno rušo in kamenje. Nato se lotimo plevela. Še posebej temeljito se potrudimo pri odstranjevanju trajnega plevela; to počnemo z izkopavanjem, saj pri puljenju korenine in korenike ostajajo v zemlji. V kritičnih primerih uporabimo ustrezen herbicid.

    Po čiščenju se tla prekopa, večje površine pa bo enostavneje obdelati s prekopalnikom. Podlago za trato izravnamo, utrdimo (jih pohodimo ali povaljamo) in pograbimo – tako dobimo plast mehke zemlje.

    Tako pripravljen teren pustimo en mesec pri miru, da vzklije še preostali plevel. Tega odstranimo, tla znova pograbimo in potresemo z gnojilom za zelenice.

    Za sejanje trave je najprimernejši topel in vlažen jesenski čas. Količina semena, ki ga potresemo, je odvisna od navodil proizvajalca (obvezno preverimo, saj lahko znaša od 2,5g pa do 40g/m2). V specializiranih trgovinah prodajajo pripravljene travne mešanice, ki so prilagojene našim podnebnim razmeram. Najpogosteje v njih najdemo trave iz rodov bilnic, latovk in šopulj, ki najhitreje rastejo pri temperaturi 15-24° Celzija. Semena izbiramo glede na lego trate in njen namen. Travne mešanice za sejanje trave so prilagojene sončni ali senčni legi, za bolj obremenjene površine (športne dejavnosti, pikniki, …) pa lahko izbiramo med mešanicami trpežnejših sort.

    Travna semena najbolj enakomerno posejemo s posipalnikom.

    Enakomerno sejemo na roke ali s sejalnico. Narahlo pograbimo, potem pa površino zalijemo. Na cev za zalivanje namestimo nastavek za fino razpršen curek in dobro zalijemo. Seme bo kalilo v roku 14 dni. Ko bo trava dosegla višino 5 cm, jo pokosimo in odvržemo na kompostni kup. Predvsem prvo leto poskušamo po njej čim manj hoditi, saj je mlada trava precej občutljiva na poškodbe.

    Res je, da je postopek priprave relativno dolgotrajen in drag, a je vseeno lažje in ceneje ustrezno pripraviti teren kot pa kasneje reševati težave.

    Ko pomislimo na ureditev zelenice, nam pride na misel predvsem košnja trave in morda zalivanje, a nega za vrhunski izgled obsega veliko več dela (gnojenje, zračenje, peskanje, zatiranje plevela in mahu, …).

    Za manj pomladnega dela poskrbimo že jeseni

    Že jeseni poskrbimo za odpadlo listje in trato pokosimo, da imamo spomladi čim manj dela. V nasprotnem primeru se lotimo dela takoj, ko se stopinje dvignejo nad 5°C; orientiramo se lahko tudi po starem nasvetu – z delom na zelenici začnemo takrat, ko pridejo na površje črvi. Pozimi so namreč globoko v zemlji, ko se temperatura dvigne, pa jih začnemo opažati na površju.

    Odstranjevanje plevela in mahu ter drugih ostankov, ki so se nabrali pozimi, je nujno opravilo. Zagotovimo dovolj hranil in travo dosejemo, če je to potrebno.

    Preverimo, če se je pojavila snežna plesen (beli, nagniti krogi v travi). Ta se ohranja ravno na gnijočih ostankih, zato je zelo pomembno, da čim prej odstranimo odmrlo rušo. Če je težava s plesnijo bolj izrazita, rešujemo trato s fungicidi. Plesni se izognemo tako, da jeseni ne gnojimo s sredstvi, ki vsebujejo preveč dušika; ta povzroči rast trav, ki pa ob morebitnem prihajajočem mrazu ni zaželena.

    Odstranjevanje plevela in mahu

    Najbolj primerno je ročno odstranjevanje, na večjih površinah pa raje uporabimo modro galico ali apno za mah in ustrezna škropiva za plevel. To storimo pred dežjem in pustimo učinkovati tri tedne, da snovi prodrejo do korenin. Če začnemo grabiti prehitro, korenine še ne odmrejo in plevel začne znova rasti.

    Zakaj sploh pride do pojava mahu? Mah zraste tam, kjer je bila podlaga za trato slabo pripravljena; ne izpodrine trave, le zraste tam, kjer je ta izginila. Vedno moramo poiskati vzrok, zakaj je nastal, sicer bomo morali sredstva za odstranjevanje uporabljati ves čas.

    Izrazito senčna lega ravno tako nudi ugodne pogoje za razraščanje mahu, zato se je na takšnih mestih bolj smiselno odločiti za grmovnice ali prekrivne trajnice, ki dobro prekrijejo tla in jim mah ne škoduje.

    Plevel je še trdovratnejša nadloga in duši rast trave. Najboljša zaščita pred njim so preventivni ukrepi in dosledna ureditev zelenice – prezračevanje, gnojenje, dosejevanje, valjanje trave. Kar nekaj sredstev je na trgu, ki zatirajo širokolistne plevele, ni pa registriranih herbicidov za plevelne trave, saj bi le-ti uničili tudi samo zelenico. V vsakem primeru se je potrebno zavedati, da so herbicidi strup in škodljivi okolju ter našemu zdravju. Zato z njimi ravnamo odgovorno in se strogo držimo navodil proizvajalcev! Uporabljamo jih v času hitre rasti (spomladi in pozno poleti) ter škropimo v brezvetrju po suhi travi (da se škropivo dobro prime plevela).

    Prezračevanje trave oz. vertikuliranje

    Se sprašujete, kaj sploh pomeni - zračiti zelenico? To je opravilo, ki se ga lotimo s posebnimi grabljami, z vilami ter z uporabo ročnih ali strojnih prezračevalnikov. Zračenje namreč zmanjša zbitost tal, zaradi česar zelenica uspeva bolje. Poleg tega iz zgornje povrhnjice odstrani širokolistne trave in odmrle delce. Ti ostanki se običajno prekomerno nabirajo, kadar ureditev zelenice ni ustrezna (previsoka košnja, preveč ali premalo dušika, prevelik časovni razmik med dvema košnjama, …)

    Preden zračimo, je treba zelenico vedno pokositi. Prezračevanje trave je opravilo, ki se ga lotimo spomladi (ne prezgodaj, da ne poškodujemo korenin in ne prepozno, da se trava ne razraste preveč), če nam ni uspelo že v jeseni. Prav tako teren ne sme biti premoker in trava ne previsoka, saj v tem primeru naredimo več škode kot koristi.

    Zračenje trate je pomembno zato, da zrak pride do korenin.

    Kako zračimo travno površino?

    Najbolj enostaven način je, da to storimo z vilami, ki jih zapičimo v tla in le rahlo privzdignemo, da omogočimo 'dihanje' tal, saj korenine potrebujejo kisik za rast. Zračimo lahko tudi z železnimi grabljami ali pa si omislimo posebno orodje, ki ima namesto zob rezila. Obstaja celo posebna obutev, ki ima na stopalu bodice; po zelenici se sprehajamo in s tem zračimo rušo.

    To pride v poštev pri manjših zelenicah, večje površine raje obdelamo s strojnim prezračevanjem oz. vertikuliranjem. S tem se tla zrahljajo do globine 6 cm, hkrati pa se odstranijo še mah in pleveli ter drugi ostanki. Šele nato trato prečešemo z grabljami in dognojimo.

    Še en način, kako zagotoviti boljšo rast korenin, je peskanje. To storimo po prezračevanju trate, saj s tem zapolnimo nastale vrzeli. Po trati posujemo kremenčevo mivko, ki potem ob dežju pronica v tla in jih rahlja. Pogosteje je v rabi mešanica mivke, presejane prsti in šote (v razmerju 6:3:1). To opravilo si ravno tako lahko olajšamo s strojnim peskalnikom.

    Valjanje trave

    Ni nujno potrebno, je pa smiselno v primeru, če tla postanejo preveč valovita, da povežemo trato zopet s tlemi. Dela se lotimo jeseni, nikakor pa tega ne počnemo prepogosto ali na težkih tleh, saj s tem poslabšamo zračnost in jih še dodatno zbijemo. Posledično se začneta razraščati plevel in mah.

    Gnojenje trave

    To počnemo zgodaj poleti in v jesenskem času. Gnojimo enakomerno in ne preobilno – le tako bomo omogočili enakomerno rast in ne bomo poškodovali zelenice. Najbolje je potresti gnoj z ročnim trosilcem.

    Za gnojenje trave se uporabljajo gnojila z dušikom ter s kalijem, fosforjem in železom, da zelenica dobi ustrezne hranilne snovi (le-te najbolj izgublja med košnjo). Če imamo novo trato, gnojimo pred setvijo, zadelamo in poravnamo. Obstoječo zelenico pa gnojimo jeseni ali zgodaj spomladi.

    Na kaj vplivajo mineralne snovi?

    Dušik – pomanjkanje se kaže s porumenitvijo trave, slabšo rastjo.
    Fosfor – je pomemben v začetni fazi rasti.
    Kalij – ugodno vpliva na zgostitev in razraščanje ruše, odpornost pred boleznimi in zmrzaljo.

    V ponudbi je ogromno gnojil, zato se velja glede izbire posvetovati s strokovnjakom. Poznamo namenska gnojila, ki vsebujejo ustrezno razmerje mikrohranil in makrohranil za različne vrste zelenic. Specializirana gnojila lahko vsebujejo herbicide in zeleno galico za odstranjevanje mahu. Nekatera gnojila so znana po počasnem delovanju in je dovolj, da jih potrosimo enkrat na leto, običajno pa gnojimo 4-5x letno. Največkrat za običajno rabo zadostuje povsem navadno mineralno gnojilo.

    Najbolje je, da gnojimo tik pred dežjem, vendar ne pregosto, saj lahko pride do ožganin, ki so vidne že en teden po gnojenju. Kvalitetnejša gnojila vsebujejo obliko dušika, ki se sprošča le do določene temperature, v neprimernih razmerah pa se ne sprosti in čaka na ugodnejše pogoje.

    Kjer je bolj obremenjena, za ureditev zelenice lahko uporabimo posebna regeneracijska gnojila. Ta vsebujejo sestavine, ki pomagajo pri hitri obnovi poškodovanih travnih bilk. V ekstremnih vremenskih pojavih (toča, suša) je v pomoč listno gnojenje.

    Zalivanje trave

    Najbolj primerno je zalivanje po potrebi in takrat bolj izdatno. Tla morajo biti namočena v globino vsaj 10-15 cm, drugače se rado zgodi, da se korenine bolj razvijajo tik po površjem, zaradi česar ne morajo črpati vode, ki je je v globini dovolj in trata postane občutljivejša.

    Za enakomerno in pravilno zalivanje uporabimo vrtno cev za zalivanje z nastavkom za razpršen curek, če pa je treba zalivati zelo pogosto, je pametno razmisliti o sistemu zalivanja z razpršilci, nameščenimi v tleh.

    Rutina zalivanja je odvisna od padavin in temperatur zraka:

    - do 20°C zalivamo enkrat na 14 dni,
    - do 25°C zalivamo enkrat na 10 dni,
    - nad 25°C enkrat tedensko,
    - v hujši vročini dvakrat tedensko.

    Za lepo zeleno trato je pomembno, da ima ta dovolj vode.

    Zalivanje trave je najbolj efektivno takoj po košnji, zato si poskusimo uskladiti urnik obeh opravil. Trava razvije globok koreninski sistem, zato lahko tudi daljšo sušo prenese brez vidnejših posledic. Priporočljivo je, da v času visokih poletnih temperatur zalivamo vsakodnevno, če želimo imeti lepo in zeleno trato. Kadar opazimo, da pri hoji za nami ostaja vidna sled, je to znak, da je treba zelenico zaliti. To počnemo le zjutraj (do 10. ure) ali zvečer (po 18 uri).

    Dosejevanje

    Kadar je trata preveč uničena iz različnih razlogov, jo je potrebno obnoviti. Na tržišču so na voljo posebne mešanice za dosejevanje. Ta postopek z ustreznimi semeni ojača strukturo zelenice in zgosti travno rušo. Prednost semen za dosejevanje je hitrejša kaljivost, obloga le-teh pa vsebuje tudi gnojilo in absorber vode, ki semenom zagotavlja dovolj vlage.

    Košnja

    Košnja je samo po sebi umevno opravilo, ki spodbuja rast in vzdržuje primerno višino trave. Najpogosteje kosimo, kadar je vreme toplo in vlažno, redkeje v sušnih obdobjih. Prva pomladanska košnja je odvisna od vremenskih razmer in velikosti trave. Košnja trave naj poteka v poznem popoldnevu, nikoli pa ne zjutraj ali po dežju, saj mokra trava slabše prenaša košnjo, poleg tega pa tudi zapacamo rezila. Še eno pravilo je, da nikoli ne kosimo več kot tretjino listne mase, saj se v nasprotnem primeru trava izčrpa, ko se skuša obrasti.

    V povprečnem vremenu velja pravilo, da kosimo na deset dni; spomladi pogosteje, poleti v sušnem obdobju pa manjkrat. Seveda to ne velja v primeru, ko kosimo za hrano živalim; takrat počakamo, da so rastline visoke vsaj pol metra in kosimo trikrat letno.

    Za ureditev zelenice uporabljamo različne kosilnice, odvisno od velikosti terena. Za manjšo trato zadostujejo ročne kosilnice, za večje pa se uporablja električne ali motorne rotacijske kosilnice. Zanje je potrebno ustrezno skrbeti in redno brusiti nož, da kosilnica lahko ustrezno opravi svoje delo. Če imamo za to primeren teren, si lahko priskrbimo robotsko kosilnico, ki pa je cenovno dražja in zahteva ustrezen teren.

    Če smo pri košnji dosledni, imamo malo ostankov, zato jo lahko pustimo, da se z njo nahranijo deževniki, s tem pa tudi hranilne snovi (predvsem ob pogosti košnji) razpadejo in se vrnejo v zemljo. Kadar so odpadki košnje neželeni, jih kompostiramo.

    Torej, sedaj veste, da je za lepo in urejeno zelenico potrebnega kar nekaj dela - lotite se ga pravočasno in ga delajte redno, ker le tako bo vaša trava zelena in urejena!

     
    Napišite komentar...